Slovar pojmov - Razvoj kakovosti v izobraďż˝evanju odraslih

Pojmi so razvrščeni po abecednem redu.
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž VSI

Išči:

SAMOEVALVACIJA
Sistematičen postopek, v katerem izobraževalna organizacija (skupina, učitelj) sama presodi/oceni svojo kakovost. Včasih se zanjo uporablja tudi izraz notranja evalvacija ali notranje presojanje kakovosti.

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO
Dokument, v katerem predstavimo vsaj, kako smo načrtovali in izpeljali samoevalvacijo, kako smo zbirali informacije in podatke, prikažemo rezultate ter predstavimo ugotovitve, sklepe in predloge za izboljšave in razvoj.

SEKUNDARNA ANALIZA PODATKOV
Vnovična analiza podatkov z uporabo istih ali drugih postopkov, zato, da bi potrdili pravilnost izsledkov prvotne analize ali da bi odgovorili na nova vprašanja.

SEKUNDARNE INTERESNE SKUPINE
Niso vključene v transakcije z organizacijo, vendar pa imajo sposobnost in možnost, da mobilizirajo javno mnenje v dobro ali v škodo doseganja ciljev organizacije.

SISTEMI KONTROLE KAKOVOSTI
Po nastanku so to najstarejši koncepti kakovosti. V teh primerih gre za končno kontrolo proizvodov in izločanje tistih, ki ne dosegajo določenih standardov. Postopek, ki poteka ob koncu proizvodnje ali storitve. Po navadi ga opravljajo strokovnjaki, usposobljeni za to, znani kot »kontrolorji ali nadzorniki kakovosti«. Takšni sistemi kakovosti so usmerjeni v »proizvode ali dosežke«. Najpogosteje uporabljena načina kontrole kakovosti v preteklosti sta bila inšpekcija in testiranje. Takšne sisteme kontrole kakovosti poznamo tudi v izobraževanju, predvsem pri končnem testiranju in ugotavljanju dosežkov.

SKUPINA ZA KAKOVOST
Skupina ljudi, ki v izobraževalni organizaciji načrtuje in izpeljuje različne dejavnosti, povezane s presojanjem in razvijanjem kakovosti.

SKUPNO EKSPLICITNO ZANANJE
Je korpus znanja, ki si ga člani neke skupnosti delijo, na primer znanje v nekaterih znanstvenih skupnostih. Po mnenju nekaterih je to najrazvitejša oblika znanja. To je znanje, ki ga prevajajo znaki in simboli. Kodificirano in skladiščeno je v navodilih, pravilih, procedurah. Takšno znanje je javno, dostopno vsem v organizaciji, razumemo in uporabimo ga, ne da bi za to potrebovali osebo/e, ki je/so to znanje prispevala/e.

SKUPNO TIHO ZNANJE
Je znanje, ki ga imajo navadno zelo izkušene delovne skupine in ga je težko popolnoma artikulirati in prenašati. Skupno tiho znanje je oblika tihega znanja, ki je umeščena v skupna prepričanja, vrednote, skupne načine razumevanja, ki omogočajo komunikacijo med člani skupnosti (organizacije). Vključena je v organizacijske »skupnosti praks« (»comunities of practices«), ki pomenijo družbeno konstruirano naravo učenja v organizaciji.

SOCIALNA OMREŽJA
So družbene strukture, sestavljene iz posameznikov ali organizacij, ki jih povezuje en ali več tipov soodvisnosti, kot so vrednote, vizije, ideje, ekonomska izmenjava, prijateljstvo itn. Posamezniki ali skupine v teh omrežjih so vpeti v kompleksno mrežo notranjih odnosov z drugimi udeleženci.

SOCIALNI KAPITAL
Socialni kapital pomeni vir, saj vsebuje pričakovanje vzajemnosti, presega želje posameznika in zajema širša omrežja, ki jih povezujeta razmeroma visoka raven zaupanja in skupne vrednote.

SODELOVALNA (PARTICIPATIVNA) EVALVACIJA
Opredeljuje evalvacijo kot sodelovalni proces, pri katerem so dejavne vse stranke dejavnosti, izobraževalnega programa, ukrepa, ki je predmet evalvacije in imajo pri evalviranju različne naloge. To hkrati omogoči, da udeleženci razumejo izsledke, pridobljene z evalvacijo, in znajo najti v njih smisel. Naloga evalvatorja je, da udeležence spodbuja, naj sodelujejo pri evalvacijskem procesu in povedo svoja mnenja ter poglede ter podajo svoje ocene.

SPREMLJANJE
Izobraževalnih programov, programskih elementov, projektov, ukrepov, dejavnosti. Postopek sistematičnega zbiranja informacij in podatkov o njihovem uresničevanju zato, da bi lahko reševali vprašanja neposredno v izobraževalni praksi.

SPREMLJANJE REZULTATOV/UČINKOV EVALVACIJE (follow-up)
Spremljanje uresničevanja in vrednotenje akcij, ki smo jih vpeljali na podlagi ugotovitev evalvacije zato, da bi ohranili ugotovljene močne točke in odpravili šibke.

SPROTNA (FORMATIVNA) EVALVACIJA
Pogosto pojmovana tudi kot procesna evalvacija. Zanjo je značilno, da se opravlja že med potekom izobraževalnega programa ali izpeljavo določenega ukrepa. Rezultati, ki jih pridobimo z izpeljevanjem tovrstnih evalvacij se uporabljajo za vpeljevanje izboljšav in razvoja.

STANDARD KAKOVOSTI
Pravila, ki opisujejo pričakovano/želeno kakovost najpomembnejših dejavnikov neke dejavnosti, organizacije, izobraževalnega programa, sistema itn.

STANDARDI EVALVACIJE
Skupno dogovorjena raven kakovosti načrtovanja in izpeljave evalvacije ter njenih izsledkov, za katere se po navadi dogovorijo strokovnjaki tega področja.

STANDARDI KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Izjave, ki opisujejo pričakovano/želeno kakovost ključnih vidikov delovanja izobraževalne organizacije ter rezultatov in učinkov te dejavnosti. Na najsplošnejši ravni nam oblikovanje standardov kakovosti pomaga odgovoriti na vprašanje o tem, kakšno kakovost izobraževanja v izobraževalni organizaciji želimo, pa naj gre pri tem za raven posameznega udeleženca, izobraževalne organizacije, razvoja izobraževanja odraslih na nacionalni ravni.

STROŠKOVNA UČINKOVITOST (cost effectiveness)
Nastane, ko nek program, dejavnost, dosega enake ali boljše učinke kakor konkurenca v istem času in z istimi viri. Ali, ko dosega projekt (program, dejavnost) enake učinke kakor konkurenca, vendar z manj stroški.

SUMATIVNA EVALVACIJA
Sumativna evalvacija se opravlja ob koncu izobraževalnega programa ter pomaga pri odločanju o dokončnem kurikulumu.

SVETOVALEC ZA KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Oseba z ustreznimi strokovnimi kompetencami. Svetuje vsem, ki so v izobraževalni organizaciji vključeni v procese vpeljevanja in izpeljevanja samoevalvacije; svetuje pri presojanju in razvijanju kakovosti, da bi ti procesi potekali učinkovito in prinašali rezultate, ki bi omogočali nenehen razvoj kakovosti. Svetovalec za kakovost izobraževanja odraslih opravlja tudi vlogo koordinatorja različnih dejavnosti za razvoj kakovosti izobraževanja odraslih v izobraževalni organizaciji in po dogovoru v skupini za kakovost tudi izpeljuje dogovorjene dejavnosti.

SVETOVANJE ZA KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Proces, v katerem svetovalec za kakovost izobraževanja odraslih sodelavcem čimbolj kakovostno strokovno svetuje, kako je mogoče učinkovito, celostno, sistematično in redno presojati ter razvijati kakovost izobraževanja odraslih. Pomoč pri izpeljavi postopkov za presojanje in razvijanje kakovosti in samostojni izpeljavi določenih, v izobraževalni organizaciji dogovorjenih, opravil.

^ Na vrh