Slovar pojmov - Razvoj kakovosti v izobraďż˝evanju odraslih

Pojmi so razvrščeni po abecednem redu.
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž VSI

Išči:

PARTICIPACIJA
Dejavnosti, s katerimi ljudje pridobivajo večjo in širšo odgovornost za sprejemanje odločitev, porazdeljevanje virov, sredstev, implementacijo dejavnosti in ocenjevanje dosežkov na področjih, ki neposredno zadevajo njihovo življenje in delo. Izraz označuje tudi pridobivanje ustreznih kompetenc in sposobnosti, potrebnih za uresničevanje takšnih vlog.

PODROČJA KAKOVOSTI
So vsebinsko zaokrožene celote, z njimi so npr. v modelu presojanja kakovosti celostno zajeti različni vidiki, na katere moramo biti pozorni pri presojanju in razvijanju kakovosti dela v izobraževalni organizaciji ali pri neki dejavnosti.

POSAMEZNIKOVO EKSPLICITNO ZNANJE
Posameznikom je dostopno v obliki dejstev, konceptov, modelov, ki jih lahko shranimo in prikličemo iz posameznikovih osebnih arhivov. To znanje je odvisno od posameznikovih kognitivnih sposobnosti in spretnosti. Je formalno, abstraktno in teoretično znanje. Poleg tega je to splošno in prenosljivo znanje, saj ga lahko uporabimo v različnih okoliščinah in za reševanje različnih problemov v organizaciji. Hkrati je to homogeno in apriorno znanje, ki ga lahko pridobimo predvsem s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem; z drugimi besedami bi lahko pridobivanje tega znanja imenovali »učenje s študijem«. To je znanje, ki ga lahko standardiziramo in predstavimo logično in konsistentno.

POSAMEZNIKOVO SKRITO ZNANJE
To je praktično, individualno znanje, vezano na posebne okoliščine, ki postane za prakso relevantno ob reševanju natančno določenega problema. Njegovega generaliziranja ne moremo ločiti od aplikacije in tesnega sodelovanja udeleženca. Gre za fluidno znanje, ki je vezano na neko osebo.

POSLANSTVO IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE
Odgovori na bistvena vprašanja: zakaj organizacija obstaja, katere potrebe, namene cilje in uporabnike zadovoljuje, kako uresničuje razloge za svoj obstoj. Poslanstvo odgovarja na vprašanje: Čemu smo tu?

POVRATNA INFORMACIJA
Ugotovitve, ocene in priporočila, namenjena tistim, katerih kakovost se je presojala v evalvaciji (npr. učiteljem, vodstvu izobraževalne organizacije, udeležencem). Takšne povratne informacije naj bi predvsem pomagale pri odločitvah o načrtovanju izboljšav in razvoja.

PREDMET EVALVACIJE
Določitev, katere vidike nekega sistema, dejavnosti, organizacije in ukrepov bomo presojali v evalvaciji (npr. organizacija izobraževanja, učno gradivo, usposobljenost učiteljev, strateško načrtovanje v organizaciji itn.).

PREGLED EVALVACIJE (evaluation audit)
Neodvisen pregled in ocena načrta evalvacije, izpeljave evalvacije, dosežkov in veljavnost ugotovitev.

PRESOJANJE KAKOVOSTI
Procesi, katerih temeljni namen je pridobivanje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov onekem pojavu, procesu ali rezultatu ter njihovo vrednotenje (presojanje) glede na postavljene standarde kakovosti.

PRIMARNE INTERESNE SKUPINE
Skupine, brez katerih organizacija ne bi preživela, če ne bi stalno sodelovale v njenih dejavnostih.

PROAKTIVNA EVALVACIJA
Evalvacija, ki se usmerja predvsem na vrednotenje namenov in ciljev nekega izobraževalnega programa, cilja, ukrepa.

PROCES
Skupek logično povezanih dejavnosti in virov, potrebnih za to, da lahko spremenimo vstopne dejavnike v izstopne (rezultate).

PROCESNA EVALVACIJA
Začne se z uresničevanjem projekta/programa/dejavnosti. Naloga te evalvacije je, da na posameznih stopnjah uresničevanja projekta odkrije ali napove pomanjkljivosti v načrtu postopkov ali njegovi izpeljavi. Pri tem se presoja, koliko se načrti uresničujejo in ugotavlja razlike med načrtovanim in uresničenim. S to evalvacijo naj bi sodelavcem projekta pomagali, da sprejemajo vsakdanje odločitve premišljeno in sproti izboljšujejo projekta/programa/dejavnosti.

PROCESNI DEJAVNIKI KAKOVOSTI
Dejavnosti, ki vodijo k rezultatom in spreminjajo vstopne dejavnike v dosežke. Opisujejo potek različnih dejavnosti in so kot takšni povezani z najkompleksnejšo sistemsko dimenzijo. Procesna dimenzija prinaša pomembno informacijo o načinih izrabe virov, ki so bili uporabljeni, da bi izboljšali kakovost izobraževanja. V tradicionalnih birokratskih menedžerskih modelih je bila procesna komponenta precej določena. Sodobni menedžerski modeli vnašajo različne oblike decentralizacije v samo izpeljavo izobraževanja.

PRODUKTNA EVALVACIJA (evalvacija dosežkov, učinkov)
Usmerja se predvsem na presojo rezultatov in učinkov. Daje podatke in informacije, ki pomagajo pri odločitvah o tem, ali bomo projekt, program, dejavnosti še naprej izpeljevali, podpirali, razvijali.

PROGRAMSKA AKREDITACIJA
Se osredotoča na posamezne enote ali programe, ki se presojajo glede na določene standarde. Rezultat programske akreditacije je dovoljenje za izpeljevanje programa, dejavnosti.

^ Na vrh