Slovar pojmov - Razvoj kakovosti v izobraďż˝evanju odraslih

Pojmi so razvrščeni po abecednem redu.
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž VSI

Išči:

ABSOLUTNA KAKOVOST
Absolutna kakovost je v svoji naravi podobna dobroti, lepoti in resnici - brezkompromisnemu idealu. V skladu z absolutno definicijo kakovosti gre v tem primeru za stvari, ki zadostijo najvišjim standardom. Kakovost se v tem pomenu uporablja za pripisovanje statusne in položajske prednosti in imetja »kakovostnih stvari«, to pa njihove lastnike ločuje od tistih, ki si takšne kakovosti ne morejo privoščiti. V tem primeru je kakovost sopomenka za »vrhunsko kakovost«.

AKCIJSKI NAČRT ZA RAZVOJ KAKOVOSTI
Orodje/instrument za načrtovanje razvoja kakovosti. Načrt za vpeljevanje sprememb v ravnanje organizacij in posameznikov, zato da bi bili konkurenčni in bi se razvijali. Opredeljuje standarde kakovosti, ugotovljene pomanjkljivosti in probleme, načrtovane dejavnosti za razvoj kakovosti, naloge in roke.

AKREDITACIJA
Formalno priznanje, da institucija ali program izpolnjuje minimum javno določenih standardov kakovosti. Akreditacija (potrjevanje) je primeren mehanizem za zagotavljanje minimalnih standardov. V nekaterih primerih je lahko prvi korak h kakovosti.

ANALITIČNA FUNKCIJA KAZALNIKOV
Analitična funkcija v širšem pomenu, ki zajema analitične postopke (analiza korelacij, vzročna analiza) in funkcije, pri katerih je analiza neposreden pogoj (odkrivanje, diagnoza, napovedovanje težav).

ANALITIČNI KAZALNIKI
Namenjeni so predvsem temu, da bi z njihovo pomočjo bolje razumeli vzročne ali/in sistemske povezave delovanja sistema izobraževanja in usposabljanja in tudi povezave med izobraževanjem in širšo družbo. Kot takšni so še posebno zanimivi za raziskovalno dejavnost.

ANALIZA DOKUMENTACIJE
Sistematičen postopek, s katerim med evalviranjem pridobivamo, ovrednotimo in interpretiramo podatke in informacije, pridobljene iz različnih pisnih, vizualnih in fizičnih virov (zapisniki, poročila, fotografije, posnetki itd.).

ANALIZA PODATKOV
Proces organiziranja, sumiranja in interpretiranja numeričnih, narativnih in artefaktičnih podatkov z namenom, da bi bili izidi veljavno interpretirani in uporabljeni za nadaljnji razvoj predmeta (sistema, izobraževalne organizacije, udeleženca, učitelja itn.) evalvacije.

CIPP
Evalvacijski prijem, ki ga je v šestdesetih letih razvil D. L. Stufflebeam. CIPP je okrajšava za štiri temeljne vidike evalvacije: context - kontekstualni dejavniki, input - vstopni dejavniki, proces - procesni dejavniki in product - dejavniki rezultatov/dosežkov.

CQAF
Skupni okvir za presojanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, oblikovan na ravni Evropske unije.

ČEKLISTA
Pripomoček s seznamom kazalnikov neke dejavnosti ali izdelka, na podlagi katerega presojevalec/evalvator opazuje in oceni/presodi kakovosti te dejavniki ali izdelka. Takšne čekliste pogosto vsebujejo dvostopenjske lestvice npr. je/ni, obstaja/ne obstaja, ustrezno/neustrezno, mogoče pa so tudi drugačne.

DESKRIPTIVNA FUNKCIJA KAZALNIKOV
Opisovanje družbenih stanj in družbenih gibanj ter primerjanje le-teh. Kazalniki za poglobljeno proučevanje in pojasnjevanje zvez med pojavi.

DODANA VREDNOST
Sprememba atributa ali izdelka, ki jo lahko povežemo z nekim posegom. Na primer sprememba v udeleženčevem znanju pred vstopom v izobraževalni program in ob njegovem dokončanju, sprememba v usposobljenosti učitelja pred vključitvijo v dodatno usposabljanje in ob koncu usposabljanja.

DOKUMENTACIJA
Različni pisni, vizualni in fizični viri, ki so pomembni za neko raziskovalno ali evalvacijsko študijo.

EKSPIRIMENTALNI MODEL EVALVACIJE
Razvil se je v prvi generaciji evalvacij in je opisan kot merjenje. Uporablja kvantitativne metode in predstavlja rezultate s kvantitativnimi podatki. Najpomembnejša sestavina tega modela je tehnična veljavnost njenih sklepov in možnost posploševanja.

EKSTENZIVNA EVALVACIJA
Obravnavanje celostne podobe dogajanja, ne pa podrobnosti.

EMPIRIČNA EVALVACIJA
Z njo zbiramo podatke in informacije o kakovosti izobraževalne organizacije, projekta, izobraževalnega programa, ukrepa, dejavnosti, ki jih dobimo na podlagi njegove neposredne izpeljave v praksi.

EVALVACIJA
Splošen pojem za označevanje katerega koli procesa, ki se konča z ocenami in/ali priporočili glede kakovosti enote (izobraževalne organizacije, izobraževalnega programa, ukrepa, dejavnosti...). Evalvacija se ne sme končati z ugotovljenim stanjem. Pri evalviranju je bistveno ovrednotenje (ocena) ugotovljenega stanja in načrtovanje ukrepov za izboljšave in razvoj. Zato je evalvacija vedno dejavnost vrednotenja.

EVALVACIJA NA RAVNI IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE
Temeljni namen institucionalnih evalvacij je presoditi, ali organizacije izpolnjujejo svoje poslanstvo, ali dosegajo zastavljene cilje ter kakšne so potrebe za izboljšave in razvoj. Institucionalna evalvacija omogoča vpogled v najpomembnejše procese delovanja organizacije in njene dosežke. Naročniki tovrstnih evalvacij so lahko nacionalni in lokalni organi odločanja (še posebno, če so ti hkrati financerji delovanja organizacije), pobudo za takšne evalvacije pa lahko dajo tudi vodstvo in zaposleni v izobraževalni organizaciji. Pobude se največkrat izrazijo v procesih samoevalvacije v izobraževalni organizaciji.

EVALVACIJA NA RAVNI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA
Temeljni namen tovrstnih evalvacij je predvsem presoditi kakovost izobraževalnega programa ali njegovih delov. Z njimi se ugotavljajo kakovost načrtovanja in izpeljave izobraževalnega programa in izidi ter potrebe po spremembah in izboljšavah. Naročniki tovrstnih evalvacij so lahko nacionalni in lokalni organi odločanja (še posebno, če so ti hkrati financerji izobraževalnega programa). Pobudo za tovrstne evalvacije lahko dajo tudi vodstvo in zaposleni v izobraževalni organizaciji. Takšne pobude se največkrat izrazijo v samoevalviranju izobraževalnih programov, ki ga opravlja organizacija.

EVALVACIJA NA RAVNI IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA
Temeljni namen tovrstnih evalvacij je presoditi, kako deluje izobraževalni sistem ali se dosegajo strateški cilji, kje so potrebne izboljšave. Naročnica takšnih evalvacij je po navadi država (vladni organi, organi odločanja). V stabilnejših obdobjih so takšne evalvacije največkrat sestavina ugotavljanja stopnje doseganja nacionalnih standardov znanja, v obdobjih sprememb pa pospešeno potekajo obsežne evalvacijske študije, evalvacije poskusov itn.

EVALVACIJA NA RAVNI PREDMETA/MODULA
Usmerjena je na presojo kakovosti predmeta/modula. Nosilci tovrstnih evalvacij so najpogosteje zaposleni v izobraževalni organizaciji.

EVALVACIJA NA UČITELJEVI RAVNI
Osredotoča se na presojo različnih vidikov kakovosti učiteljevega dela.

EVALVACIJSKI NAČRT
Pripomoček, s katerim določimo, kako bomo izpeljali evalvacijo. Vsebuje vsaj opredelitev namenov in ciljev ter predmeta evalvacije, evalvacijskih vprašanj, izbor metod za zbiranje podatkov in informacij, opredelitev načina zbiranja podatkov in njihove analize, način poročanja o ugotovitvah in ukrepih za izboljšave.

FOKUSNA SKUPINA
Je srečanje skupine ljudi, katere pogovor je osredotočen na vnaprej znano temo in poteka po določenem načrtu.

FORMATIVNA EVALVACIJA
Pogosto je imenovana tudi kot procesna evalvacija, evalvira sam proces izvajanja programa ali določenega političnega ukrepa. V formativni evalvaciji se uporabljajo kvalitativni in kvantitativni metodološki prijemi. Namen formativne evalvacije je izpopolnjevanje programov.

HALO EFEKT
Vrsta učinka, pri katerem ocenjevalec/evalvator na podlagi informacij o kakovosti dela obravnavanega pojava svoje mnenje posploši na celoten pojav, namesto da bi si pred tem pridobil ali upošteval še druge informacije. Npr. ko udeleženci ocenjujejo zadovoljstvo z izobraževalnim programom, lahko na podlagi slabe izkušnje s predavateljem (npr. nekajkrat so odpadla predavanja) ocenijo celoten izobraževalni program slabo, čeprav so bile vse druge dejavnosti v njem izpeljane kakovostno.

INOVACIJA
Nova rešitev, bodisi izdelek, storitev, proces ali model. Za inovacijo je značilno, da ni spodbujena z logičnim mišljenjem, imata pa pomembno vlogo intuicija in imaginacija, še posebno na zgodnji stopnji inovacijskega procesa. Podlaga za inovacijo je ustvarjalnost, ki se kaže v porajanju novih zamisli. Inovacija lahko povsem na novo izboljša dejavnost, proces, izdelek, izid na čisto novi način in tako poveča novo dodano vrednost.

INPUTNA EVALVACIJA
Z njo presodimo načrtovane postopke, finančne, kadrovske in druge možnosti za uresničitev nekega programa, projekta, dejavnosti, ukrepa. Razčlenimo različne (alternativne) načrtovane postopke glede na mogoče stroške in mogoče dobitke. Bistvo inputne evalvacije je v tem, da s potrebnimi informacijami omogoča utemeljeno odločanje o omenjenih načrtovanih postopkih za izpeljavo programa/projekta/aktivnosti/dejavnosti in uresničitev ciljev.

INSTITUCIONALNA AKREDITACIJA
Je presojanje, ali organizacija dosega minimalne (vstopne) standarde za delovanje. Navadno vsebuje presojo prostorskih, kadrovskih in drugih infrastrukturnih razmer, lahko pa se osredotoča tudi na finančno ureditev in razvoj, vodenje in administrativno podporo pa tudi na to, ali ima organizacija vzpostavljeno primerno spremljanje in evalviranje, procese, s katerimi zagotavlja zadovoljivo kakovost. izid institucionalne akreditacije je dovoljenje za delovanje organizacije.

INSTRUMENT
Pripomoček/orodje, ki ga razvijemo, prilagodimo ter uporabimo za zbiranje podatkov in informacij v evalvaciji. (npr. anketa, opomnik za vodeni intervju, opomnik za opazovanje itn.)

INŠPEKCIJSKI NADZOR
V Sloveniji šolska inšpekcija nadzira uresničevanje zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, namensko porabo javnih sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki poteka v vrtcih, osnovnih šolah, glasbenih šolah, nižjih in srednjih poklicnih šolah, srednjih tehniških in strokovnih šolah, gimnazijah, višjih strokovnih šolah, zavodih za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacijah za izobraževanje odraslih in pri zasebnikih, ki izobražujejo po javno veljavnih programih (v nadaljnjem besedilu: vrtci in šole). V inšpekcijski nadzor sodi tudi nadzor nad izpolnjevanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo domove za učence, dijaške in študentske domove ter postopke in roke za prijavo na razpis in izpeljavo vpisa v visokem šolstvu.

INTELEKTUALNI KAPITAL
Vsebuje individualno in skupno zanje organizacije. Organizacija mora najti načine, kako skupno znanje odkrivati, omogočati njegovo izmenjavo med zaposlenimi in v pomembnih omrežjih zunaj organizacije ter kako ga plemenititi na način, ki bo ustvarjalno omogočal kombiniranje tega znanja, to pa bo spodbudilo inovacijsko naravnanost organizacije in s tem prispevalo k večji kakovosti.

INTENZIVNA EVALVACIJA
S takšno evalvacijo naj bi se čim bolj poglobljeno proučevalo posamezne vidike nekega projekta, izobraževalnega programa, izdelka itn.

INTERESNA SKUPINA
Skupina, ki jo sestavljajo posamezniki, skupine ali organizacije, ki imajo kakršen koli neposreden ali posreden, pozitiven ali negativen odnos z izobraževalno organizacijo. Raven kakovosti izobraževalne organizacije vpliva na interesno skupino, lahko pa interesna skupina vpliva na raven kakovosti v izobraževalni organizaciji. Ko govorimo o organizacijah, lahko opredelimo interesne skupine kot notranje in zunanje. Med notranje interesne skupine štejemo npr. vodstvo izobraževalne organizacije, učitelje, strokovne sodelavce, administrativne sodelavce, med zunanje pa vladne službe, financerje, delodajalce, zastopnike lokalne skupnosti itn.

IZJAVA O KAKOVOSTI
Seznam standardov kakovosti, ki jih dosega izobraževalna organizacija. Je informacija o tem, kakšni smo, kakšno raven kakovosti dosegamo, kaj ponujamo. Kot takšna je izjava o kakovosti javni dokument izobraževalne organizacije in pomeni vodilo za ravnanje.

IZKAZOVANJE ODGOVORNOSTI ZA KAKOVOST (ACCOUNTABILITY)
Izkazovanje odgovornosti za kakovost - gre za procese, ki od akterja zahtevajo, da nekomu od zunaj (akreditacijskim agencijam, ministrskim službam, strokovnim institucijam za presojanje kakovosti itn.) pregledno in nazorno pokaže in dokaže, kakšna je kakovost njegovega delovanja in dosežkov. Ne gre zgolj za to, da nekdo odgovornost za kakovost ima ali jo prevzame, pač pa tudi za to, da pokaže kako jo uresničuje. Vidik kakovosti, ki zahteva od nas odgovornost in zmožnost, da opišemo in zagovarjamo pretekle odločitve, postopke in dosežke. Npr. izobraževalna organizacija, ki izpeljuje javno veljavni izobraževalni program, je odgovorna za to, da upošteva nacionalno opredeljene standarde znanja in da npr. denar, ki ga dobi za izpeljavo takšnega kurikula iz nacionalnih sredstev, tudi zares porabi v te namene. Hkrati je npr. vlada odgovorna davkoplačevalcem in mora zato z nacionalnimi študijami izkazovati namensko porabo denarja, vloženega v izobraževanje odraslih.

IZSTOPNI DEJAVNIKI KAKOVOSTI
Kazalniki dosežkov, ki postajajo v zadnjem obdobju za izobraževalne politike najpomembnejši. V različnih klasifikacijah uporabljajo nekateri pri opredeljevanju izstopnih dejavnikov enotno kategorijo »dosežkov« (rezultatov). Vse pogosteje pa so izstopni dejavniki opisani kot »dosežki« in »učinki«.

KAKOVOST KOT DODANA VREDNOST
Dodana vrednost je merilo kakovosti, razumljeno v obsegu, v katerem izobraževalna izkušnja povečuje znanje, sposobnosti in spretnosti udeležencev izobraževanja. Zelo kakovostna institucija bi bila torej tista, ki bi zelo temeljito izobrazila (okrepila) svoje študente. Neka elitna univerza, v katero se vpišejo samo najboljši študenti, lahko npr. da nekaj briljantnih diplomantov, vendar kljub temu ne bo imela velike dodane vrednosti. Neka druga univerza bo npr. lahko izobrazila več študentov, ki so se vpisali s slabo prejšnjo izobrazbo in bo pri tem ustvarila veliko dodano vrednost. Koliko je bilo dodano, pa je odvisno od metodologije, ki jo uporabimo za merjenje, in še prej od tega kaj sploh štejemo za vredno.

KAKOVOST KOT IZJEMNOST
Koncept kakovosti kot izjemnosti izhaja iz domneve, da je kakovost nekaj posebnega. Obstajajo tri različice tega koncepta kakovosti. Po tradicionalnem razumevanju koncepta, se kakovost razume kot nekaj izjemnega, elitističnega. Po drugi različici pomeni kakovost že tudi odličnost (nekaj, kar vsebuje zelo visoke standarde). Kot tretja in najšibkejša definicija "kakovosti kot izjemnosti", se je uveljavila konceptualizacija, po kateri je kakovost skupek zahtevanih minimalnih standardov. Kakovost v tem primeru ni opredeljena na podlagi ocene (ovrednotenja) izobraževalne ponudbe in izpeljave izobraževanja ter presoje dosežkov, temveč utemeljena na domnevi, da že sama izjemnost in težka dostopnost do izobraževanja, npr. na elitni univerzi, pomeni visoko kakovost. V tem primeru ne gre za kakovost, ki bi jo bilo treba presojati po opredeljenih in dogovorjenih merilih, temveč za kakovost, ki jo lahko dosežejo samo nekateri izbranci in je večini ljudi nedosegljiva.

KAKOVOST KOT POPOLNOST ALI KONSISTENTNOST
Razumevanje kakovosti, kot konsistentnosti. Osredotoča se na proces in postavlja specifikacije, ki jih je treba s procesi popolnoma doseči. Takšen prijem ponazarjata dve dikciji: »nič napak« (zero defects) in »narediti stvari prav že pri prvem poskusu.« (getting things right first time).

KAKOVOST KOT PRAG (kot zadovoljevanje minimalnih standardov)
Opredelitev praga kakovosti pomeni postavitev določenih norm in meril. Vsaka enota, ki dosega ali presega te norme in merila, se šteje za kakovostno. Prednost postavljanja praga kakovosti je njegova objektivnost, preverljivost in enotnost v celotnem izobraževalnem sistemu. Pomanjkljivost pa se kaže v njegovi statičnosti: ne moremo ga prilagajati spremenjenim okoliščinam, razen z okornimi političnimi procesi. Standardi kakovosti skoraj vedno zaostajajo in ne ustrezajo resničnemu stanju. To pa pomeni, da pojmovanje kakovosti kot zadovoljevanje minimalnih možnosti ne spodbuja enot, da bi se prilagajale novim okoliščinam, vsebovale novosti na področju izobraževanja, skratka, da bi zviševale svojo kakovost.

KAKOVOST KOT SPREMINJANJE
Transformacijski vidik kakovosti osvetljuje vidik "kakovostne spremembe". Pri tem ne gre le za fizikalno transformacijo, temveč tudi za kognitivno transcendenco. V skladu s takšnim pojmovanjem je treba ob ugotavljanju kakovosti upoštevati različne dejavnike, ki lahko vplivajo na tako pojmovanje kakovosti. To pa zajema drugi vidik transformacijskega pojmovanja kakovosti: kaže se v ustvarjanju možnosti, ki bodo posamezniku omogočale delovanje v izobraževalnem procesu in okrepitev njegove vloge (empowerment). Tako bodo posamezniki lahko sami vplivali na svojo transformacijo. Gre torej za veliko več kot le za odgovornost do stranke, zaposlenih ali udeležencev izobraževanja.

KAKOVOST KOT STOPNJEVANJE
To pojmovanje jasno poudarja vidik nenehnega izpopolnjevanja. Osredotočeno je na prepričanje, da je kakovost bistvo pedagoškega etosa in da učitelji pravočasno sami najbolje vedo, kakšna je skrajna kakovost v vsakem pogledu. Pomanjkljivost pojmovanja kakovosti kot stopnjevanje (v nasprotju z zrcalno podobo kakovosti kot praga) se kaže v tem, da je kakovost v tem razumevanju težko konkretizirati.

KAKOVOST KOT USTREZNOST NAMENU
Razumevanje kakovosti, ki le-to povezuje z namenom izdelka ali storitve. Pri tem se domneva, da je kakovost pomembna zgolj v povezavi z namenom izdelka ali storitve. Kakovost se torej presoja po obsegu, v katerem izdelek ali storitev doseže (ustrezen) namen. Pri takšnem razumevanju kakovosti imamo opraviti s funkcionalno opredelitvijo kakovosti. Če nek izdelek ali storitev daje to, kar je bilo predvideno (kar je bil temeljni namen), ko smo ta izdelek ali storitev načrtovali, potem sta izdelek ali storitev kakovostna. V nasprotju s pojmovanjem kakovosti kot izjemnosti, ki mora biti izključujoč - ekskluziven. (tudi v najšibkejši različici presojanja minimalnih standardov) je prijem, ki temelji na »ustreznosti namenu« podobno kot prijem »nič napak«, vključujoč - inkluziven. Vsak proizvod oz. storitev ima potencial, da lahko ustreza namenu in je zato kakovosten.
Poglavitna slabost tega pojmovanja je v prepričanju, da v izobraževanju "vse deluje", če lahko izrazimo namen.
Potemtakem bi bilo treba koncept "ustreznost namenu" dopolniti s konceptom "ustreznost namena" za področje izobraževanja. V tem smislu bi lahko evalvacija obravnavala vsestranskost in relevantnost namenov, in sicer zato, da bi zagotovila izboljšave.

KAKOVOST KOT USTREZNOST STANDARDOM
Standarde in "nič napak" (npr. standardi ISO ali "nič napak") je najlažje opredeliti v množični industriji, kjer so proizvodne specifikacije lahko vpeljane do podrobnosti in tako lahko tudi standardizirane mere enakih proizvodov kažejo ustreznost teh specifikacij. Toda v izobraževanju se ne pričakuje, da bi bili diplomanti/maturanti popolnoma podobni, zato takšno nadziranje ni primerno za področje izobraževanja.

KAKOVOST KOT VREDNOST GLEDE NA VLOŽENI DENAR
Pojmovanje, ki kakovost, enači z vrednostjo in še posebej z vrednostjo glede na vloženi denar. »Kakovostna storitev za ekonomsko ceno.« »Kakovost za ceno, ki si jo lahko privoščiš.«, vse to vključuje »visoke standarde« za čim nižjo ceno. Tovrstno pojmovanje kakovosti s pridom uporablja politika. Še posebej je to razvidno iz zahtev po učinkovitosti v javnem sektorju. V srcu pristopa »vrednost glede na vloženi denar« je pojem preglednosti oz. odgovornosti. Od javnih služb se pričakuje, da bodo odgovorno ravnale z javnimi sredstvi, takšno odgovornost pa bodo davkoplačevalcem in »strankam« dokazovale na pregleden način.

KAZALNIKI KAKOVOSTI
Ti nas podrobneje usmerijo v pomembne vidike kakovosti, ki opredeljujejo obravnavano področje. Z njimi podrobneje opredelimo tiste vidike, katerih kakovost bomo presojali zato da bi ugotovili ali dosegamo zastavljeni standard kakovosti.

KOLEGIALNA PRESOJA KAKOVOSTI (peer assessment/peer review)
Metoda, po kateri osebe, ki so v enaki ali podobni strokovni vlogi, na podlagi skupno dogovorjenega postopka ocenijo kakovost določenih vidikov delovanja sodelavca z namenom, da bi mu to pomagalo izboljšati kakovost dela. Npr. učitelj opazuje kolega učitelja, kako izpeljuje izobraževalni proces, in mu sporoči, kaj da je opravil dobro in kaj bi morda lahko še izboljšal. Ali udeleženci ocenijo opravljeno delo drugih udeležencev ter jim podajo povratno informacijo o dobrih in šibkih točkah njihovega znanja, da bi jim to pomagalo v prihodnje izboljšati učne dosežke.

KOMBINIRANA EVALVACIJA
Kombinacija zunanje in notranje evalvacije, ta pa ima lahko značilnosti administrativne evalvacije (pri izkazovanju odgovornosti) ali participativne ali razvojne evalvacije, ko zunanji evalvator sodeluje z zaposlenimi v izobraževalni organizaciji pri nekem razvojnem projektu, pridobivanju nagrade za kakovost ipd.

KOMUNIKACIJSKI KAZALNIKI
Pripomogli naj bi k izboljšanju strokovne razprave o pomembnih zadevah v izobraževalnem sistemu in sistemih »izkazovanja odgovornosti« (accountability). Takšni kazalniki so zanimivi za praktike, politiko izobraževanja in širšo javnost.

KONCENTRIČNO NAČELO V EVALVACIJI
To pomeni, da evalvacija na različnih ravneh (nacionalna, regionalna, lokalna, raven izobraževalne organizacije, izobraževalnega programa) vsebuje isti skupek vprašanj - takšnih, ki sestavljajo neki skupni referenčni okvir za vse, ki sodelujejo pri evalvaciji, ter so hkrati vsem razumljiva in soglasno sprejeta.

KONČNA (SUMATIVNA) EVALVACIJA
Vrednoti končne rezultate programa ali ukrepa. Temeljni namen tovrstnih evalvacij je ugotavljanje učinkov izobraževalnih programov, ukrepov, dejavnosti. Rezultati so v pomoč pri odločanju o tem, ali je neki izobraževalni program, ukrep, dejavnost še vredno izpeljevati, podpirati, financirati ali ne.

KONSTRUKCIJE V KONSTRUKTIVISTIČNI EVALVACIJI
(S)kreirane resničnosti. Ne obstajajo zunaj osebe, ki jih je izoblikovala in jih vzdržuje; niso del nekega »objektivnega sveta«, ki obstaja neodvisno od njihovih konstruktorjev. Sestavljene so iz nekih dosegljivih informacij, združenih v integrirano, sistematično, smiselno formulacijo, katere narava je odvisna od konstruktorjeve ravni in sofisticiranosti (zmožnosti upoštevanja/razumevanja in uporabe informacije). Konstrukcije nastajajo v interakciji konstruktorja z informacijami, konteksti, okolji, položaji in drugimi konstruktorji; pri tem se uporabljajo procesi, ki izvirajo iz konstruktorjevih izkušenj, vrednotnih sistemov, strahov, predsodkov, upanja, razočaranja in dosežkov.

KONSTRUKTIVISTIČNI EVALVATOR
Evalvator, ki usmerja in izpeljuje konstruktivistično evalvacijo. Njegova naloga je, da razišče (odkrije) različne konstrukcije (skreirane resničnosti), ki so jih izoblikovali različni akterji, in jih, če je le mogoče, zbliža ali druži ter hkrati poveže z vsemi drugimi mogočimi informacijami, pridobljenimi o zadevi (problemu), ki je v središču evalvacije.

KONTEKST
Zbir okoliščin ali dejanj, ki obkrožajo in lahko vplivajo na določen sistem, izobraževalno organizacijo, udeleženca, učitelja, učni položaj idr.

KONTEKSTNA EVALVACIJA
Poglavitni namen kontekstne evalvacije je ugotoviti pogoje (izhodiščne razmere), pod katerimi bo sledila reforma, in nezadovoljene potrebe »okolja« ter s temi potrebami povezane težave.

KONTEKSTUALNI KAZALNIKI KAKOVOSTI
Z njihovo pomočjo spremljamo značilnosti okolja, v katero se umešča neki sistem, organizacija, program, posameznik itn. Sistem izobraževanja odraslih je del širšega družbenega sistema in zakonske ureditve, zato ne more delovati osamelo, ne da bi bili upoštevani sistemsko postavljeni cilji. Kontekst ali okolje sistema izobraževanja odraslih določajo temeljni družbenoekonomski atributi (demografski, ekonomski, finančni, socialni položaj ipd.) ter iz tega izhajajoče potrebe države, regije, lokalne skupnosti, trga dela in podobno. Okolje sistema predstavljajo tudi cilji in standardi nacionalnega sistema izobraževanja in usposabljanja (sistema vseživljenjskega učenja).

KONTROLA KAKOVOSTI (quality control)
Gre za končno kontrolo proizvodov in izločanje tistih, ki ne dosegajo določenih standardov. Gre za postopek, ki poteka ob koncu proizvodnje ali storitve. Po navadi ga opravljajo strokovnjaki, usposobljeni za to, znani kot »kontrolorji ali nadzorniki kakovosti.« Takšni sistemi kakovosti so usmerjeni v »proizvode ali dosežke.« Tovrstne sisteme kontrole kakovosti poznamo tudi v izobraževanju, predvsem pri končnem testiranju in ugotavljanju dosežkov.

KVALITATIVNE INFORMACIJE
Informacije, ki jih predstavimo in/ali zberemo v njihovi naravni obliki, npr. pisni opis nekega ravnanja, vedenja, izdelka itn. Ni jih mogoče prikazati številčno.

KVANTITATIVNE INFORMACIJE
Informacije, podatki, ki jih lahko prikažemo številčno, statistično ali grafično.

LISTINA KAKOVOSTI
Seznam in opis dogovorov, postopkov, dejavnosti, ki jih izobraževalna organizacija izpeljuje sistematično, da razvija svojo kakovost.

MERILO KAKOVOSTI
Opredelitev/določitev standarda kakovosti. Dimenzija, s pomočjo katere presodimo neko dejavnost ali dosežek kot uspešen, kakovosten. Glede na naravo kakovosti merila jo lahko opredelimo številčno ali opisno. Nekakšna referenčna točka, ki si jo postavimo kot cilj, ki ga moramo doseči, da bomo lahko zagotovili uresničitev določenega standarda kakovosti.

METAEVALVACIJA
Evalvacija evalvacije. S to evalvacijo presojamo kakovost načrtovanja in izpeljave evalvacije ter pridobljenih ugotovitev in njihovo veljavnost.

METODA EVALVACIJE
Sistematičen prijem, ki ga uporabimo pri izpeljavi evalvacije. (npr. opazovanje, anketiranje, intervju, fokusne skupine, zgledovanje, študija primera itn.)

MINIMALNI STANDARDI KAKOVOSTI
Minimalna raven kakovosti, ki jo je treba doseči. So normativne narave. Treba jih je doseči, da si pridobimo na primer znak kakovosti, licenco, akreditacijo itn. Raven kakovosti pod tem standardom ni sprejemljiva.

MODEL JEDRNE REFLEKSIJE
Model posamezniku (npr. učitelju) pomaga, da si ozavesti in zveča možnost za preoblikovanje znanja, ki si ga je že pridobil, izkušenj , kognitivnih struktur, občutkov, čustev, (notranje) motivacije za učenje in angažiran odnos do dela ipd.

MREŽA, MREŽENJE
Mrežo sestavljajo akterji, funkcije in viri ter povezave med njimi. Sestavljena je iz organizaciji, ki jih povezujejo medsebojno zaupanje ter ekonomske in družbene interakcije. Poznamo različne vrste omrežij, npr. lastniška, strokovna, marketinška, poslovna, strateška. Mreža lahko deluje tudi v organizaciji npr. mreža vodij skupin za kakovost. Vrsta razmerij je odvisna (nosilec pogodbe in podizvajalec) ali neodvisna (partnerstvo). Cilj mreženja je doseganje prožnosti, učinkovitosti, prenosa znanja in izkušenj. Mreža se po navadi ustvari z dolgoročnim sodelovanjem in učenjem med sodelujočimi organizacijami. Rezultat mreženja so večja dodana vrednost, inovacije, večja kakovosti izdelkov in storitev, večja kakovost panoge, dejavnosti, področja.

NACIONALNI PRESKUSI ZNANJA
Z nacionalnimi preizkusi znanja se presoja predvsem stopnja doseganja nacionalno postavljenih standardov znanja. V izobraževalni sistem so uvrščeni zato, da bi bili zagotovljeni minimalni zahtevani standardi znanja. Zunanje ocenjevanje znanja in prizadevanje za objektivnost pri ocenjevanju dosežkov in učinkov izobraževanja, udeležencem omogočijo, da pridobijo zunanjo povratno informacijo o svojem znanju in svoje znanje primerjajo z vrstniki v vsej državi. Dosežki zunanjega preverjanja znanja so pomembna povratna informacija tudi za izobraževalno organizacijo, ki tako lahko primerja dosežke svojih udeležencev z dosežki v republiškem povprečju. Enako velja za dosežke, ki jih pri zunanjem preverjanju znanja s svojimi udeleženci doseže posamezen učitelj. V večini sistemov se nacionalni preskusi znanja uporabljajo tudi kot selekcijski mehanizem ob vpisu v nadaljnje izobraževanje.

NEPRENEHNI RAZVOJ
Vzpostavitev takšnih postopkov, ki organizaciji omogočajo, da se pogosto obnavlja, in to po majhnih korakih. Koncept neprenehnega razvoja je zasnovan na zamisli: za boljše dosežke je treba sproti - ko se za to pokaže potreba - spreminjati, izboljševati in dopolnjevati lastne dejavnosti.

NORMATIVNI KAZALNIKI
Pomagajo pri izboljševanju prakse na različnih ravneh sistema. Kazalniki kakovosti naj bi bili predvsem normativni, ker so povezani z doseganjem ciljev. So najzahtevnejši in najkompleksnejši izmed vseh kazalnikov. Če želimo, da bi bili učinkoviti, naj bi vsaj nekoliko dosegli tudi merila drugih kategorij kazalnikov. Za izboljšave so uporabni le, če so analitični in komunikacijski.

NOTRANJA EVALVACIJA
Sistematičen postopek, v katerem izobraževalna organizacija sama presodi/oceni svojo kakovost. Zanjo se uporablja tudi izraz notranje presojanje kakovosti ali samoevalvacija. Poglavitni cilj notranje skrbi za kakovost sta izboljševanje in razvoj kakovosti. Poleg tega lahko notranje presojanje kakovosti pripomore k boljšemu samospoznavanju in samorazumevanju ter je v pomoč pri samourejanju izobraževalne organizacije. Zato lahko samoevalvacijo opišemo kot proces, v katerem v izobraževalni organizaciji zaposleni sami (ali ob zunanji svetovalni pomoči) sistematično zbirajo, interpretirajo in vrednotijo podatke in informacije, ki so podlaga za odločanje o nadaljnjih akcijah. Prednost notranje evalvacije je, da evalvator dobro pozna izobraževalni program, projekt, ukrep in tudi kontekst, v katerem se projekt izpeljuje.

NOTRANJA POVEZANOST PODROČIJ, STANDARDOV KAKOVOSTI IN KAZALNIKOV
Pomeni, da morajo biti standardi kakovosti, kazalniki kakovosti in merila za njihovo merjenje, medsebojno povezani, ne smejo si biti v nasprotju.

NOTRANJE DOLOČENI STANDARDI KAKOVOSTI
Izobraževalna organizacija (skupina učiteljev, posamezni učitelj, itn.) si oblikuje svoje standarde kakovosti, s katerimi določi kakšna želi biti, kako želi delovati, za kakšno kakovost procesov in rezultatov/dosežkov delovanja se zavzema.

NOTRANJE INTERESNE SKUPINE
V delovanje organizacije so vključene od znotraj.

ODLIČNOST
Vrhunska kakovost v delovanju in dosežkih ali kreposti, vrline in vrednote, ki presegajo večino drugih.

ODVISNA SPREMELJIVKA
Merilo, za katero se domneva, da se bo kot rezultat nekih vplivov spreminjala. (npr. dosežki udeležencev pri preverjanju znanja).

OPERATIVNA FUNKCIJA KAZALNIKOV
Uporaba kazalnikov pri načrtovanju in širših procesih usmerjanja družbenega razvoja (npr. spremljanje strateških razvojnih odločitev).

OPOLNOMOČENJE, KREPITEV, POOBLASTITEV (empowerment)
Prenos pristojnosti za sprejemanje odločitev na posameznika ali skupino na nižjih ravneh sistema, organizacije, projekta, programa, dejavnosti. Takšen prenos moči za sprejemanje odločitev ni mogoč, če imajo posamezniki in skupine pomanjkljivo znanje, sposobnosti, informacije ali motivacijo. Opolnomočenje, pooblastitev oz. krepitev posameznikov in skupin je tesno povezano z dodajanjem znanja.

OPOLNOMOČENJE, POOBLASTITEV POSAMEZNIKOV IN SKUPIN V ORGANIZACIJI (empowerment)
Ustvarjanje razmer, ki bodo posameznikom in skupinam omogočile, da bodo delovali samostojno in skladno s cilji organizacije.

PARTICIPACIJA
Dejavnosti, s katerimi ljudje pridobivajo večjo in širšo odgovornost za sprejemanje odločitev, porazdeljevanje virov, sredstev, implementacijo dejavnosti in ocenjevanje dosežkov na področjih, ki neposredno zadevajo njihovo življenje in delo. Izraz označuje tudi pridobivanje ustreznih kompetenc in sposobnosti, potrebnih za uresničevanje takšnih vlog.

PODROČJA KAKOVOSTI
So vsebinsko zaokrožene celote, z njimi so npr. v modelu presojanja kakovosti celostno zajeti različni vidiki, na katere moramo biti pozorni pri presojanju in razvijanju kakovosti dela v izobraževalni organizaciji ali pri neki dejavnosti.

POSAMEZNIKOVO EKSPLICITNO ZNANJE
Posameznikom je dostopno v obliki dejstev, konceptov, modelov, ki jih lahko shranimo in prikličemo iz posameznikovih osebnih arhivov. To znanje je odvisno od posameznikovih kognitivnih sposobnosti in spretnosti. Je formalno, abstraktno in teoretično znanje. Poleg tega je to splošno in prenosljivo znanje, saj ga lahko uporabimo v različnih okoliščinah in za reševanje različnih problemov v organizaciji. Hkrati je to homogeno in apriorno znanje, ki ga lahko pridobimo predvsem s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem; z drugimi besedami bi lahko pridobivanje tega znanja imenovali »učenje s študijem«. To je znanje, ki ga lahko standardiziramo in predstavimo logično in konsistentno.

POSAMEZNIKOVO SKRITO ZNANJE
To je praktično, individualno znanje, vezano na posebne okoliščine, ki postane za prakso relevantno ob reševanju natančno določenega problema. Njegovega generaliziranja ne moremo ločiti od aplikacije in tesnega sodelovanja udeleženca. Gre za fluidno znanje, ki je vezano na neko osebo.

POSLANSTVO IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE
Odgovori na bistvena vprašanja: zakaj organizacija obstaja, katere potrebe, namene cilje in uporabnike zadovoljuje, kako uresničuje razloge za svoj obstoj. Poslanstvo odgovarja na vprašanje: Čemu smo tu?

POVRATNA INFORMACIJA
Ugotovitve, ocene in priporočila, namenjena tistim, katerih kakovost se je presojala v evalvaciji (npr. učiteljem, vodstvu izobraževalne organizacije, udeležencem). Takšne povratne informacije naj bi predvsem pomagale pri odločitvah o načrtovanju izboljšav in razvoja.

PREDMET EVALVACIJE
Določitev, katere vidike nekega sistema, dejavnosti, organizacije in ukrepov bomo presojali v evalvaciji (npr. organizacija izobraževanja, učno gradivo, usposobljenost učiteljev, strateško načrtovanje v organizaciji itn.).

PREGLED EVALVACIJE (evaluation audit)
Neodvisen pregled in ocena načrta evalvacije, izpeljave evalvacije, dosežkov in veljavnost ugotovitev.

PRESOJANJE KAKOVOSTI
Procesi, katerih temeljni namen je pridobivanje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov onekem pojavu, procesu ali rezultatu ter njihovo vrednotenje (presojanje) glede na postavljene standarde kakovosti.

PRIMARNE INTERESNE SKUPINE
Skupine, brez katerih organizacija ne bi preživela, če ne bi stalno sodelovale v njenih dejavnostih.

PROAKTIVNA EVALVACIJA
Evalvacija, ki se usmerja predvsem na vrednotenje namenov in ciljev nekega izobraževalnega programa, cilja, ukrepa.

PROCES
Skupek logično povezanih dejavnosti in virov, potrebnih za to, da lahko spremenimo vstopne dejavnike v izstopne (rezultate).

PROCESNA EVALVACIJA
Začne se z uresničevanjem projekta/programa/dejavnosti. Naloga te evalvacije je, da na posameznih stopnjah uresničevanja projekta odkrije ali napove pomanjkljivosti v načrtu postopkov ali njegovi izpeljavi. Pri tem se presoja, koliko se načrti uresničujejo in ugotavlja razlike med načrtovanim in uresničenim. S to evalvacijo naj bi sodelavcem projekta pomagali, da sprejemajo vsakdanje odločitve premišljeno in sproti izboljšujejo projekta/programa/dejavnosti.

PROCESNI DEJAVNIKI KAKOVOSTI
Dejavnosti, ki vodijo k rezultatom in spreminjajo vstopne dejavnike v dosežke. Opisujejo potek različnih dejavnosti in so kot takšni povezani z najkompleksnejšo sistemsko dimenzijo. Procesna dimenzija prinaša pomembno informacijo o načinih izrabe virov, ki so bili uporabljeni, da bi izboljšali kakovost izobraževanja. V tradicionalnih birokratskih menedžerskih modelih je bila procesna komponenta precej določena. Sodobni menedžerski modeli vnašajo različne oblike decentralizacije v samo izpeljavo izobraževanja.

PRODUKTNA EVALVACIJA (evalvacija dosežkov, učinkov)
Usmerja se predvsem na presojo rezultatov in učinkov. Daje podatke in informacije, ki pomagajo pri odločitvah o tem, ali bomo projekt, program, dejavnosti še naprej izpeljevali, podpirali, razvijali.

PROGRAMSKA AKREDITACIJA
Se osredotoča na posamezne enote ali programe, ki se presojajo glede na določene standarde. Rezultat programske akreditacije je dovoljenje za izpeljevanje programa, dejavnosti.

RACIONALNA EVALVACIJA
Zajema spoznanja iz sodb izvedencev za vsebino pouka, specialnih didaktikov, kurikularnih teoretikov, strokovnjakov za druga področja.

RAZVIJANJE KAKOVOSTI
Vsi procesi, namenjeni izboljševanju in razvoju zato, da bi standarde kakovosti dosegali ali še izboljševali.

RAZVOJ KAKOVOSTI
Gre za procese, namenjene izboljševanju in razvoju, zato da bi že doseženo kakovost še izboljševali. S poudarjanjem pomena procesov razvijanja kakovosti želimo pokazati, da se skrb za kakovost v izobraževalni organizaciji (ali na ravni izobraževalnega sistema) ne konča s tem, da zberemo podatke ter z uporabo teh presodimo, kakšna je kakovost na izbranem področju. Procesi razvijanja kakovosti se utemeljujejo na konceptu neprenehnega izboljševanja kakovosti in spodbujajo načrtovanje ukrepov za izboljšave in nove razvojne rešitve. S tem se spodbuja razvojna naravnanost v izobraževalnih organizacijah in na ravni izobraževalnega sistema.

REFLEKSIJA
Proces, v katerem oseba/skupina/organizacija/sistem pregleda in ovrednoti svoje ravnanje ali dosežke z namenom, da bi na podlagi opravljenega premisleka iz tega izpeljali ukrepe za spremembe in izboljšanje svojega ravnanja in dosežkov v prihodnje.

RELATIVNA KAKOVOST
Po relativnih definicijah kakovost ni atribut nekega izdelka ali storitve, temveč nekaj, kar je temu izdelku ali storitvi pripisano. Kakovost v tem primeru presojamo tako, da ugotovimo, koliko je neki izdelek ali neka storitev zadostil postavljeni specifikaciji (opisu). Kakovost v tem primeru ni cilj sama po sebi, temveč sredstvo, z uporabo katerega se presoja, ali končni proizvod zadosti postavljenim standardom.

RESPONZIVNA EVALVACIJA
Evalvacija je responzivna, če se usmerja bolj v programske dejavnosti kot v njegove intencije, če se odzove na potrebe javnosti (uporabnikov, naročnikov) po informacijah in če pri poročanju o uspehu ali neuspehu izobraževalnega programa, ukrepa, dejavnosti, predstavi različne vrednotne perspektive ljudi, povezanih s programom.

REVIZIJA KAKOVOSTI (quality audit)
Ne ukvarja se s samo kakovostjo, ampak z mehanizmi zagotavljanja kakovosti. Revizija pomeni oceno mehanizmov zagotavljanja kakovosti. Glede na to naj bi bila revizija kakovosti evalvacija evalvacijskih postopkov.

REZULTATI/DOSEŽKI IZOBRAŽEVANJA (output)
Neposreden rezultat izobraževalne dejavnosti. Nanje vplivamo z vstopnimi in procesnimi dejavniki. Na primer, na podlagi politične prioritete »zaposljivosti« je pridobitev formalne kvalifikacije lahko neposreden dosežek (rezultat) izobraževalne dejavnosti, to pomeni, da kazalniki dosežkov merijo neposreden rezultat izobraževalnih procesov.

SAMOEVALVACIJA
Sistematičen postopek, v katerem izobraževalna organizacija (skupina, učitelj) sama presodi/oceni svojo kakovost. Včasih se zanjo uporablja tudi izraz notranja evalvacija ali notranje presojanje kakovosti.

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO
Dokument, v katerem predstavimo vsaj, kako smo načrtovali in izpeljali samoevalvacijo, kako smo zbirali informacije in podatke, prikažemo rezultate ter predstavimo ugotovitve, sklepe in predloge za izboljšave in razvoj.

SEKUNDARNA ANALIZA PODATKOV
Vnovična analiza podatkov z uporabo istih ali drugih postopkov, zato, da bi potrdili pravilnost izsledkov prvotne analize ali da bi odgovorili na nova vprašanja.

SEKUNDARNE INTERESNE SKUPINE
Niso vključene v transakcije z organizacijo, vendar pa imajo sposobnost in možnost, da mobilizirajo javno mnenje v dobro ali v škodo doseganja ciljev organizacije.

SISTEMI KONTROLE KAKOVOSTI
Po nastanku so to najstarejši koncepti kakovosti. V teh primerih gre za končno kontrolo proizvodov in izločanje tistih, ki ne dosegajo določenih standardov. Postopek, ki poteka ob koncu proizvodnje ali storitve. Po navadi ga opravljajo strokovnjaki, usposobljeni za to, znani kot »kontrolorji ali nadzorniki kakovosti«. Takšni sistemi kakovosti so usmerjeni v »proizvode ali dosežke«. Najpogosteje uporabljena načina kontrole kakovosti v preteklosti sta bila inšpekcija in testiranje. Takšne sisteme kontrole kakovosti poznamo tudi v izobraževanju, predvsem pri končnem testiranju in ugotavljanju dosežkov.

SKUPINA ZA KAKOVOST
Skupina ljudi, ki v izobraževalni organizaciji načrtuje in izpeljuje različne dejavnosti, povezane s presojanjem in razvijanjem kakovosti.

SKUPNO EKSPLICITNO ZANANJE
Je korpus znanja, ki si ga člani neke skupnosti delijo, na primer znanje v nekaterih znanstvenih skupnostih. Po mnenju nekaterih je to najrazvitejša oblika znanja. To je znanje, ki ga prevajajo znaki in simboli. Kodificirano in skladiščeno je v navodilih, pravilih, procedurah. Takšno znanje je javno, dostopno vsem v organizaciji, razumemo in uporabimo ga, ne da bi za to potrebovali osebo/e, ki je/so to znanje prispevala/e.

SKUPNO TIHO ZNANJE
Je znanje, ki ga imajo navadno zelo izkušene delovne skupine in ga je težko popolnoma artikulirati in prenašati. Skupno tiho znanje je oblika tihega znanja, ki je umeščena v skupna prepričanja, vrednote, skupne načine razumevanja, ki omogočajo komunikacijo med člani skupnosti (organizacije). Vključena je v organizacijske »skupnosti praks« (»comunities of practices«), ki pomenijo družbeno konstruirano naravo učenja v organizaciji.

SOCIALNA OMREŽJA
So družbene strukture, sestavljene iz posameznikov ali organizacij, ki jih povezuje en ali več tipov soodvisnosti, kot so vrednote, vizije, ideje, ekonomska izmenjava, prijateljstvo itn. Posamezniki ali skupine v teh omrežjih so vpeti v kompleksno mrežo notranjih odnosov z drugimi udeleženci.

SOCIALNI KAPITAL
Socialni kapital pomeni vir, saj vsebuje pričakovanje vzajemnosti, presega želje posameznika in zajema širša omrežja, ki jih povezujeta razmeroma visoka raven zaupanja in skupne vrednote.

SODELOVALNA (PARTICIPATIVNA) EVALVACIJA
Opredeljuje evalvacijo kot sodelovalni proces, pri katerem so dejavne vse stranke dejavnosti, izobraževalnega programa, ukrepa, ki je predmet evalvacije in imajo pri evalviranju različne naloge. To hkrati omogoči, da udeleženci razumejo izsledke, pridobljene z evalvacijo, in znajo najti v njih smisel. Naloga evalvatorja je, da udeležence spodbuja, naj sodelujejo pri evalvacijskem procesu in povedo svoja mnenja ter poglede ter podajo svoje ocene.

SPREMLJANJE
Izobraževalnih programov, programskih elementov, projektov, ukrepov, dejavnosti. Postopek sistematičnega zbiranja informacij in podatkov o njihovem uresničevanju zato, da bi lahko reševali vprašanja neposredno v izobraževalni praksi.

SPREMLJANJE REZULTATOV/UČINKOV EVALVACIJE (follow-up)
Spremljanje uresničevanja in vrednotenje akcij, ki smo jih vpeljali na podlagi ugotovitev evalvacije zato, da bi ohranili ugotovljene močne točke in odpravili šibke.

SPROTNA (FORMATIVNA) EVALVACIJA
Pogosto pojmovana tudi kot procesna evalvacija. Zanjo je značilno, da se opravlja že med potekom izobraževalnega programa ali izpeljavo določenega ukrepa. Rezultati, ki jih pridobimo z izpeljevanjem tovrstnih evalvacij se uporabljajo za vpeljevanje izboljšav in razvoja.

STANDARD KAKOVOSTI
Pravila, ki opisujejo pričakovano/želeno kakovost najpomembnejših dejavnikov neke dejavnosti, organizacije, izobraževalnega programa, sistema itn.

STANDARDI EVALVACIJE
Skupno dogovorjena raven kakovosti načrtovanja in izpeljave evalvacije ter njenih izsledkov, za katere se po navadi dogovorijo strokovnjaki tega področja.

STANDARDI KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Izjave, ki opisujejo pričakovano/želeno kakovost ključnih vidikov delovanja izobraževalne organizacije ter rezultatov in učinkov te dejavnosti. Na najsplošnejši ravni nam oblikovanje standardov kakovosti pomaga odgovoriti na vprašanje o tem, kakšno kakovost izobraževanja v izobraževalni organizaciji želimo, pa naj gre pri tem za raven posameznega udeleženca, izobraževalne organizacije, razvoja izobraževanja odraslih na nacionalni ravni.

STROŠKOVNA UČINKOVITOST (cost effectiveness)
Nastane, ko nek program, dejavnost, dosega enake ali boljše učinke kakor konkurenca v istem času in z istimi viri. Ali, ko dosega projekt (program, dejavnost) enake učinke kakor konkurenca, vendar z manj stroški.

SUMATIVNA EVALVACIJA
Sumativna evalvacija se opravlja ob koncu izobraževalnega programa ter pomaga pri odločanju o dokončnem kurikulumu.

SVETOVALEC ZA KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Oseba z ustreznimi strokovnimi kompetencami. Svetuje vsem, ki so v izobraževalni organizaciji vključeni v procese vpeljevanja in izpeljevanja samoevalvacije; svetuje pri presojanju in razvijanju kakovosti, da bi ti procesi potekali učinkovito in prinašali rezultate, ki bi omogočali nenehen razvoj kakovosti. Svetovalec za kakovost izobraževanja odraslih opravlja tudi vlogo koordinatorja različnih dejavnosti za razvoj kakovosti izobraževanja odraslih v izobraževalni organizaciji in po dogovoru v skupini za kakovost tudi izpeljuje dogovorjene dejavnosti.

SVETOVANJE ZA KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Proces, v katerem svetovalec za kakovost izobraževanja odraslih sodelavcem čimbolj kakovostno strokovno svetuje, kako je mogoče učinkovito, celostno, sistematično in redno presojati ter razvijati kakovost izobraževanja odraslih. Pomoč pri izpeljavi postopkov za presojanje in razvijanje kakovosti in samostojni izpeljavi določenih, v izobraževalni organizaciji dogovorjenih, opravil.

ŠTUDIJA PRIMERA
Intenziven, natančen opis in analiza posameznega projekta, izobraževalnega programa itn. v resničnem okolju.

TIM
Skupina ljudi, izoblikovana zato, da bi dosegla določen skupni cilj.

TRIANGULACIJA
Uporaba raznovrstnih strategij zbiranja podatkov. Metodološka triangulacija obsega uporabo raznovrstnih metod, kot so npr. intervjuji, vprašalniki, dokumentacija, opazovanje. S triangulacijskimi evalvacijskimi postopki povečamo natančnost in veljavnost evalvacije.

UČINKI IZOBRAŽEVANJA
Merjenje t. i. posledic, ki jih imajo dosežki izobraževanja za posameznega udeleženca, organizacijo, ožje in širše okolje itn.

UČINKOVITOST
Bistvena lastnost tistih izobraževalnih organizacij, učiteljev, udeležencev, izobraževalnih programov in prijemov, ki jim uspe optimalno uravnotežiti vsebinsko uspešnost z ustvarjenimi stroški. (Imajo čim boljše učinke s čim manj ustvarjenimi stroški.)

VIZIJA IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE
Predstava želene prihodnosti. Vsebuje odgovore na vprašanje, kam bo organizacija usmerila svoje delovanje, kaj želi doseči v prihodnosti.

VNOVIČNA AKREDITACIJA
Njena vloga je predvsem presojanje, ali organizacija ali programi, ki so bili akreditirani, dosegajo zadovoljive standarde.

VODENJE ALI UPRAVLJANJE CELOTNE KAKOVOSTI
To so pristopi, za katere njihovi utemeljitelji menijo, da vsebujejo vse značilnosti "sistemov zagotavljanja kakovosti", vendar jih kljub temu širijo in razvijajo. Pri tem gre za ustvarjanje kulture organizacije, kjer je cilj vsakega zaposlenega zadovoljstvo stranke, struktura organizacije pa je taka, da dopušča delo za uresničitev tega cilja. Bistveno vlogo v teh konceptih ima management ali vodstvo organizacije, ki ni več hierarhično organizirano. Odgovornost se prenaša na nižje ravni, te postajajo avtonomnejše, a hkrati s tem prevzemajo tudi večjo odgovornost. Najbolj uveljavljen sistem vodenja oziroma upravljanja s celostno kakovostjo je gotovo sistem TQM (Total quality management) ali evropskim razmeram prilagojen Model poslovne odličnosti.

VODENJE IN UPRAVLJANJE CELOSTNE KAKOVOSTI
Načini skrbi za kakovost, ki vsebujejo razvojno dimenzijo kakovosti. To so prijemi, za katere njihovi utemeljitelji menijo, da vsebujejo vse značilnosti "sistemov zagotavljanja kakovosti", vendar jih kljub temu širijo in razvijajo. Pri tem gre za ustvarjanje kulture organizacije, kjer je cilj vsakega zaposlenega zadovoljstvo stranke, struktura organizacije pa je taka, da dopušča delo za uresničitev tega cilja. Bistveno vlogo v teh konceptih ima vodstvo organizacije, ki ni več hierarhično organizirano. Odgovornost se prenaša na nižje ravni: te postajajo avtonomnejše, a hkrati s tem prevzemajo tudi večjo odgovornost. Najbolj uveljavljen sistem uresničevanja celotne kakovosti je gotovo sistem TQM (Total quality management) ali evropskim razmeram prilagojeni Model poslovne odličnosti.

VREDNOTE
Prepričanja o tem, kaj je pozitivno, zaželeno in cenjeno. Vodijo in usmerjajo naše delovanje - tako osebno ravnanje posameznikov kot delovanje skupin in organizacij. Pri razmišljanju o vrednotah organizacije iščemo odgovor na vprašanje - kaj je za nas pomembno.

VSTOPNI DEJAVNIKI KAKOVOSTI
Vstopni dejavniki so ljudje in materialna sredstva, ki jih potrebujemo za izpeljavo izobraževalne dejavnosti, in vse tiste, ki vstopajo v izobraževalno dejavnost in pomembno vplivajo najo. Sem sodijo kazalniki kakovosti vodenja in upravljanja, eno izmed temeljnih področij pa je tudi zagotavljanje kakovosti osebja.

ZAČETNA AKREDITACIJA
Tu se preverja doseganje opredeljenih standardov za izpeljevanje dejavnosti, programov ali organizacije

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Je nadgradnja kontrole kakovosti, saj usmerja pozornost na vhodne in procesne dejavnike. Kakovost je (načrtovano) včlenjena v proizvodni proces, da bi proizvod dosegel določene standarde. Kakovost sproti preverjajo in ugotavljajo zaposleni sami (ali za to posebej določene skupine) ter sproti popravljajo napake. Končna kontrola naj ne bi bila več potrebna, saj so zaposleni že med procesom odgovorni za kakovost svojega dela in posledica tega je kakovosten končni rezultat. Kakovost je zagotovljena s tem, da v organizaciji obstaja sistem zagotavljanja kakovosti, ki podrobno opredeljuje potek proizvodnje ali storitve in natančno določa standarde kakovosti posameznih proizvodov.

ZGLEDOVANJE
Sistematičen proces presojanja kakovosti izdelkov in storitev, organizacij, znanih po najboljši praksi, zato da bi izboljšali delovanje lastne organizacije.

ZUNANJA EVALVACIJA
Sistematičen postopek, v katerem nekdo zunaj izobraževalne organizacije presodi/oceni njeno kakovost. O njej govorimo takrat, ko jo izpeljujejo vladne komisije ali ustanove, različni neodvisni inštituti ali agencije. Pri tem je pomembno, da osebe, ki izpeljujejo evalvacijo, niso iz institucij, kjer poteka izobraževalni program, ukrep, dejavnost, ki je predmet evalvacije.

ZUNANJA POVEZANOST PODROČIJ, STANDARDOV KAKOVOSTI IN KAZALNIKOV
Pomeni, da je treba standarde kazalnike in merila povezati s cilji dejavnosti, na katerih temelji celoten mode.

ZUNANJE DOLOČENI STANDARDI KAKOVOSTI
Pravila, ki jih je postavil neki zunanji organ (strokovni, vladni idr.) in jih izobraževalna organizacija (skupina učiteljev, strokovni sodelavci ipd.) uporablja za ocenjevanje kakovosti svojega dela.

ZUNANJE INTERESNE SKUPINE
V delovanje organizacije so vključene od zunaj.

^ Na vrh