Slovar pojmov - Razvoj kakovosti v izobraďż˝evanju odraslih

Pojmi so razvrščeni po abecednem redu.
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž VSI

Išči:

EKSPIRIMENTALNI MODEL EVALVACIJE
Razvil se je v prvi generaciji evalvacij in je opisan kot merjenje. Uporablja kvantitativne metode in predstavlja rezultate s kvantitativnimi podatki. Najpomembnejša sestavina tega modela je tehnična veljavnost njenih sklepov in možnost posploševanja.

EKSTENZIVNA EVALVACIJA
Obravnavanje celostne podobe dogajanja, ne pa podrobnosti.

EMPIRIČNA EVALVACIJA
Z njo zbiramo podatke in informacije o kakovosti izobraževalne organizacije, projekta, izobraževalnega programa, ukrepa, dejavnosti, ki jih dobimo na podlagi njegove neposredne izpeljave v praksi.

EVALVACIJA
Splošen pojem za označevanje katerega koli procesa, ki se konča z ocenami in/ali priporočili glede kakovosti enote (izobraževalne organizacije, izobraževalnega programa, ukrepa, dejavnosti...). Evalvacija se ne sme končati z ugotovljenim stanjem. Pri evalviranju je bistveno ovrednotenje (ocena) ugotovljenega stanja in načrtovanje ukrepov za izboljšave in razvoj. Zato je evalvacija vedno dejavnost vrednotenja.

EVALVACIJA NA RAVNI IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE
Temeljni namen institucionalnih evalvacij je presoditi, ali organizacije izpolnjujejo svoje poslanstvo, ali dosegajo zastavljene cilje ter kakšne so potrebe za izboljšave in razvoj. Institucionalna evalvacija omogoča vpogled v najpomembnejše procese delovanja organizacije in njene dosežke. Naročniki tovrstnih evalvacij so lahko nacionalni in lokalni organi odločanja (še posebno, če so ti hkrati financerji delovanja organizacije), pobudo za takšne evalvacije pa lahko dajo tudi vodstvo in zaposleni v izobraževalni organizaciji. Pobude se največkrat izrazijo v procesih samoevalvacije v izobraževalni organizaciji.

EVALVACIJA NA RAVNI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA
Temeljni namen tovrstnih evalvacij je predvsem presoditi kakovost izobraževalnega programa ali njegovih delov. Z njimi se ugotavljajo kakovost načrtovanja in izpeljave izobraževalnega programa in izidi ter potrebe po spremembah in izboljšavah. Naročniki tovrstnih evalvacij so lahko nacionalni in lokalni organi odločanja (še posebno, če so ti hkrati financerji izobraževalnega programa). Pobudo za tovrstne evalvacije lahko dajo tudi vodstvo in zaposleni v izobraževalni organizaciji. Takšne pobude se največkrat izrazijo v samoevalviranju izobraževalnih programov, ki ga opravlja organizacija.

EVALVACIJA NA RAVNI IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA
Temeljni namen tovrstnih evalvacij je presoditi, kako deluje izobraževalni sistem ali se dosegajo strateški cilji, kje so potrebne izboljšave. Naročnica takšnih evalvacij je po navadi država (vladni organi, organi odločanja). V stabilnejših obdobjih so takšne evalvacije največkrat sestavina ugotavljanja stopnje doseganja nacionalnih standardov znanja, v obdobjih sprememb pa pospešeno potekajo obsežne evalvacijske študije, evalvacije poskusov itn.

EVALVACIJA NA RAVNI PREDMETA/MODULA
Usmerjena je na presojo kakovosti predmeta/modula. Nosilci tovrstnih evalvacij so najpogosteje zaposleni v izobraževalni organizaciji.

EVALVACIJA NA UČITELJEVI RAVNI
Osredotoča se na presojo različnih vidikov kakovosti učiteljevega dela.

EVALVACIJSKI NAČRT
Pripomoček, s katerim določimo, kako bomo izpeljali evalvacijo. Vsebuje vsaj opredelitev namenov in ciljev ter predmeta evalvacije, evalvacijskih vprašanj, izbor metod za zbiranje podatkov in informacij, opredelitev načina zbiranja podatkov in njihove analize, način poročanja o ugotovitvah in ukrepih za izboljšave.

^ Na vrh