Z udeleženci skupine POKI 1 smo v projektu Mobilnosti proučevali dobre prakse, ki jih pri skrbi za kakovost izobraževanja odraslih uporabljajo na Danskem, novo znanje pa uporabili pri dograjevanju modela POKI dr. Valentina Hlebec daje metodološke nasvete članom skupine za kakovost s Srednje agroživilske šole v Ljubljani, POKI 1

Model za samoevalvacijo smo prvič preizkusili v praksi izobraževanja odraslih v obdobju 2001 – 2003, ko so se v projekt vključile prve štiri srednje šole, in sicer: Srednja trgovska šola Ljubljana, Srednja agroživilska šola Ljubljana, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik in Šolski center za pošto ekonomijo, in telekomunikacije. Skupaj smo orali ledino pri razvoju samoevalvacije v izobraževalnih organizacijah. Začetki niso bili lahki, saj je bil dostop do raznolikih pripomočkov in instrumentov za samoevalvacijo zelo omejen in neprimeren za uporabo v praksi.

Izobraževalnim organizacijam smo zato z metodološkim in vsebinskim svetovanjem pomagali, da so začele sistematično vpeljevati samoevalvacijo v svoje kolektive. Usposobili smo jih za uporabo osrednjega jedra modela POKI – temeljnih področij in kazalnikov kakovosti. Skupaj z njimi smo to temeljno zasnovo modela tudi ovrednotili in dopolnili. V izobraževanjih in svetovalnih delavnicah smo skupaj oblikovali evalvacijski instrumentarij, ki je bil potem preizkušen na šolah. Že takrat se je porodila zamisel, da bi vprašanja za samoevalvacijo, ki so se tako začela porajati, začeli snovati v nekakšno nacionalno zbirko vprašanj za presojanje kakovosti.

Skupaj s sodelujočimi izobraževalnimi organizacijami smo v pilotni izpeljavi potrdili najpomembnejše prvine modela POKI, ki so se izkazale kot ustrezne, in izločili nekatere, ki se pri pilotnem preizkusu niso najbolje umestile v prakso. Presodili smo, da je sedaj konceptualna zasnova modela toliko izoblikovana, da lahko k sodelovanju pri projektu povabimo večje število izobraževalnih organizacij.